Koliko okolju škodi gledanje Netflixa in koliko goveji zrezek?

Ljudje samo s prstom "mignemo" in že škodljivo vplivamo na okolje okoli sebe. Dobesedno.

Že samo s premikanjem od ene vsebine na TikToku ali Instagramu do druge povzročamo škodo okolju. Toda kolikšna je ta škoda?

Uporaba interneta terja ogromno energije in vode, ki jo za delovanje porabljajo strežniki in podatkovni centri, so pokazale raziskave.

Spletna dejavnost se je tako znašla pod drobnogledom ljudi, ki jim je mar za okolje, poleg prehrane, prevoza in ostalega udobja vsakdanjega življenja.

Prihod UI je razkril požrešnost digitalne tehnologije

Kako zelo so digitalne tehnologije požrešne pri porabi energije in vode, je razkril prihod in vzpon umetne inteligence, piše Ian Taylor za BBC znanstveni portal Science Focus.

Poročilo, objavljeno na začetku letošnjega leta, ocenjuje, da svetovna uporaba umetne inteligence – zlasti podatkovni centri, ki jo poganjajo – v enem letu izpusti toliko ogljikovega dioksida (CO₂) kot New York.

Druga ocena kaže, da ChatGPT za vsakih 5 do 50 poizvedb porabi pol litra vode za hlajenje svojih strežnikov.

Svetovalci britanske vlade v okviru Government Digital Sustainability Alliance so celo opozorili, da bi lahko podatkovni centri za umetno inteligenco ogrozili svetovno in nacionalno vodno varnost.

Koliko CO₂ proizvedemo z brskanjem, igranjem iger in gledanjem pretočnih filmov?

A spletna dejavnost še zdaleč ne zajema samo uporabe umetne inteligence, veliko bolj razširjena sta recimo brskanje po družbenih omrežjih in gledanje filmov prek pretočnih platform.

Andy Masley, pisec o umetni inteligenci in tehnologiji, je na primer izračunal, da povprečna poizvedba v ChatGPT povzroči 0,28 grama izpustov CO₂.

Po njegovih besedah je to enako 35 sekundam pretakanja videa, nalaganju devetih fotografij na družbena omrežja ali eni minuti uporabe prenosnika.

Treba pa je poudariti, da je izračun celotnega okoljskega vpliva umetne inteligence zapleten zaradi virov, porabljenih za učenje posameznega modela, ki jih je težko količinsko opredeliti.

Preprosteje si lahko okoljski strošek spletnega vedenja predstavljamo kot količino podatkov, ki se porabi v določenem trenutku.

Branje besedilnih objav na LinkedInu ima manjši vpliv kot gledanje videov na TikToku.

Podobno tekstovna poizvedba pri klepetalnem robotu z umetno inteligenco porabi veliko manj podatkov kot ukaz za ustvarjanje videa iz besedila.

Igranje iger v oblaku je lahko eden največjih spletnih "krivcev", saj igre zahtevajo neprekinjeno delovanje igralnih strežnikov.

Letna naročnina na Netflix povzroči toliko izpusta CO₂ kot 90 kilometrov vožnje

Vendar pa fizične videoigre, tiste na ploščkih in drugih nosilcih kar 100-krat bolj obremenjujejo okolje kot tiste v oblaku, saj je treba upoštevati izdelavo diskov in embalaže, distribucijo izdelkov ter njihovo žalostno, a neizogibno usodo na odlagališčih ali v sežigalnicah.

To je leta 2025 v svojem poročilu ugotovilo podjetje Greenly, specializirano za merjenje in zmanjševanje ogljičnega odtisa podjetij in digitalnih dejavnosti.

To kaže na širšo resnico: naše življenje brez povezave ima praviloma precej večji okoljski vpliv kot naše življenje na spletu.

Druga Greenlyjeva analiza ocenjuje, da letna naročnina na Netflix ob povprečnem času gledanja povzroči približno 17 kilogramov izpustov CO₂, kar je približno toliko kot ena 60 milj (90 kilometrov) dolga vožnja z bencinskim avtomobilom.

En sam let iz Londona v Berlin bi na potnika v ekonomskem razredu povzročil desetkrat toliko izpustov.

Že en sam goveji zrezek iz pljučne pečenke pa porabi več ogljika oziroma povzroči več izpustov CO₂ – od 20 do 30 kilogramov, odvisno od velikosti – kot celoletno maratonsko gledanje serije Bridgerton.

Z drugimi besedami: če želite zmanjšati svoj ogljični odtis, je smiselno premisliti tudi o času pred zaslonom, vendar ima to, kaj kupujete, kako se prehranjujete in kam potujete, bistveno večji vpliv.